PUBLIKACIJE

Ženske na robu, A. Adam, J. Drašler, K.Župevc, N. Mrevlje, Š. Kalčič, ISH, Zbirka Ekskurzi, 164 strani, Ljubljana 2009, ISBN 978-961-6192-43-9.

Knjiga Ženske na robu je nastala ob zavedanju, da kljub siceršnjemu poudarjanju enakopravnosti med spoloma ta enakopravnost pogosto obstaja zgolj na načelni ravni. Še vedno lahko namreč najdemo družbenokulturne prostore in kontekste delovanja, v katerih je ženska postavljena v ozadje in je njena pozicija zaradi njene biologije drugačna ali celo manj vredna kot pozicija moškega. Avtorice zato v svojih prispevkih pod žaromet postavljajo ženske usode, ki so (bile) pogosto potisnjene v senco. Prispevki, ki se osredotočajo na življenjske izkušnje različnih žensk, od ljubimk, redovnic in zapornic do cirkuških artistk in popotnic, razkrivajo intimno sfero doživljanja lastnega spola in telesa ter raznovrstne družbene odzive in poglede, ki nastajajo na podlagi tega spola. Vsem prispevkom je kljub njihovi raznolikosti skupno, da orisujejo ženske, ki delujejo v tradicionalno moških sferah. Ali zato postajajo manj ženske in podobnejše svojim moškim kolegom? Ali pa jih njihova hoja po robu pravzaprav krepi in vzpostavlja kot enakovrednejše in bolj emancipirane?

KAZALO

UVOD

Alja Adam
OD ROMANTIČNE LJUBEZNI DO PROSTORA SUBVERZIJE
Analiza Anouihove drame Evridika in filma Pred zoro

Jana Drašler
UKROČEVANJE BOLEČINE
(Žensko) Telo v cirkuški areni

Katarina Župevc
REDOVNICE MED DVEMA OGNJEMA
Razumevanje in odnos do telesa pri uršulinkah

Neža Mrevlje
“KO NE VIDIŠ TRAVE TRI LETA”
Življenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig

Špela Kalčić
KOLONIALIZEM, POPOTNICE IN HAREMI

BIBLIOGRAFIJA

Knjiga Ženske na robu je nastala ob zavedanju, da kljub siceršnjemu poudarjanju enakopravnosti med spoloma ta enakopravnost pogosto obstaja zgolj na načelni ravni. Še vedno lahko namreč najdemo družbenokulturne prostore in kontekste delovanja, v katerih je ženska postavljena v ozadje in je njena pozicija zaradi njene biologije drugačna ali celo manj vredna kot pozicija moškega. Avtorice zato v svojih prispevkih pod žaromet postavljajo ženske usode, ki so (bile) pogosto potisnjene v senco. Prispevki, ki se osredotočajo na življenjske izkušnje različnih žensk, od ljubimk, redovnic in zapornic do cirkuških artistk in popotnic, razkrivajo intimno sfero doživljanja lastnega spola in telesa ter raznovrstne družbene odzive in poglede, ki nastajajo na podlagi tega spola. Vsem prispevkom je kljub njihovi raznolikosti skupno, da orisujejo ženske, ki delujejo v tradicionalno moških sferah. Ali zato postajajo manj ženske in podobnejše svojim moškim kolegom? Ali pa jih njihova hoja po robu pravzaprav krepi in vzpostavlja kot enakovrednejše in bolj emancipirane?

Advertisements
%d bloggers like this: