V času med 10. in 20. avgustom se bodo v Kostanjevici na Krki »zgodile« mednarodne etnološke raziskovalne delavnice, ki jih v okviru programa EU Mladi v akciji organizirata Zavod Liminal (Sl) in Klub študentov etnologije Domaći (Hr), vzporedno pa bodo potekale še delavnice dokumentarnega filma Društva zaveznikov mehkega pristanka – Luksuz produkcije iz Krškega. Etnoloških in filmskih delavnic se bo udeležilo šestdeset mladih iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Romunije, Nemčije, Belgije, Češke, Španije, Francije in Portugalske. Ena osrednjih tem delavnic bo raziskava vsakdanje izkušnje schengenske meje. Razdeljeni v manjše skupine bodo udeleženci z intenzivnim terenskim delom (obiskovanjem obmejnih gospodinjstev in pogovori z domačini) poskušali zajeti perspektive ljudi, ki živijo ob schengenski meji. Pri tem se bodo še posebej posvečali spremembam v procesu slovensko-hrvaškega čezmejnega sodelovanja, analizirali pa bodo tudi razmerje med regulativami Evropske Unije in medsebojnimi odnosi na lokalnih ravneh. Eno zanimivih izhodišč raziskave bo tudi obmejna etnična manjšina »Čačarjev«, prebivalcev jugovzhodnega predela kostanjeviške občine.
Na delavnicah bosta sodelovala tudi priznana filmska ustvarjalca Boris Petković (Sl) in Želimir Žilnik (Sr). Mlade udeležence bosta mentorsko usmerjala pri ustvarjanju dokumentarnih filmov, ki bodo poleg meje zajemali tudi mnoge druge aspekte sodobnega življenja med Krko in Gorjanci.
Tematsko obarvani večeri bodo v znamenju obmejnih raziskav in dokumentarnih filmov. Svojo raziskavo obmejnega življenja v Beli krajini in sosednjem Žumberku bo predstavila antropologinja dr. Duška Knežević Hočevar, ob njej pa se bodo s predvajanjem svojih dokumentarnih in etnoloških filmov ter pogovorom poleg Borisa Petkovića in Želimirja Žilnika zvrstili še Vlado Škafar (Otroci, Sl, 2007), Marko Cvejić (Poema za kišu suza, Sr, 2006) ter Petra Seliškar in Brand Ferro (Babice revolucije, Mk/Sl/Nd, 2006). Predavanja, pogovori in projekcije filmov bodo vsak dan ob 20. uri na dvorišču Osnovne šole Jožeta Gorjupa (v primeru dežja bo lokacija sporočena naknadno).
Ob zaključku delavnic (19. 8. 2009) bodo udeleženci v sodelovanju s kostanjeviško občino organizirali veliko javno razpravo, na kateri bodo ovire, s katerimi se soočajo ob meji živeči ljudje, predstavili širši javnosti ter z njimi neposredno izzvali vabljene predstavnike oblasti in nevladnih organizacij. Na ta način nameravajo sprožiti proces angažiranega iskanja ustreznejših in obzirnejših politik obmejnega Schengena.
Več informacij: 031 613 519 (Jana) ali jdrasler@gmail.com
Jana Drašler
V pripravi je prvi zbornik Liminala, zavoda za družbeno transfuzijo, kreativno in uporabno znanost. V zborniku prehajamo skozi različne vsebine in znanstvene dispcipline, članki delujejo kot zaključene enote, ki jih lahko beremo ločeno, hkrati pa med tematskimi sklopi ustvarjamo pomenske povezave, ki jih je za širše razumevanje pojmov, potrebno brati sočasno.
Neža Mrevlje obravnava institucijo zapora kot »simbolnega prostora v katerem intezivno spregovorijo ideologija kaznovanja in disciplinatornega nadzora«. Avtorica, ki se osredotoči na življenje zapornic, poudarja, da zapor predstavlja izrazito ločnico med življenjem zunaj zapora in življenjem znotraj tega. V nasprotju s prisilnim značajem transformacije posameznikov in posameznic znotraj zapora, pa nune, o katerih spregovori Katarina Župevc, govorijo o pozitivnih spremembah dojemanja lastne pozicije, ki jo določa njihov spol. Avtorica pravi, da se jim zdi predvsem pomembno to, da se osvobajajo od normativnih zahtev družbe, ki se osredotočajo na zamejitev telesa v polje ideala in pogojujejo drastične prakse, kot je na primer hujšanje in namenska rekreacija. Zato vidijo ženske, ki živijo izven (cerkvene) skupnosti, kot žrtve manipulacije, katere vpliva se v pogledu nazaj spominjajo tudi same. 




